Približuje se pomlad, čas, ko bomo začeli z delom na vrtu in zato je zelo pomembno, da si načrt za vrt, naredimo že sedaj. Načrtovanje vrta je na začetku mogoče res ena težjih nalog, ker se sprašujemo kako začeti, kam bomo kaj sejali, kako bomo upoštevali dobre in slabe sosede. In seveda, tu je še kolobarjenje. 😉

Kolobarjenje na domačem vrtu je še kako pomembno, pa ne toliko za prvo leto, ampak za vsa leta naprej. Ampak povem vam, ko to enkrat osvojite, potem naredite načrt za vrt z levo roko 😉

Vse o načrtovanju in kolobarjenju najdete tudi v Vrtnarskem dnevniku 2018. Več o dnevniku najdete tu –> VRTNARSKI DNEVNIK 2018.

Se še prav dobro spomnim, ko sem zasledila, da je potrebno kolobariti. Zakaj, sem se spraševala?

Vedno sem bila mnenja, da pač sadimo kjerkoli in kakor želimo. Že res, da se to obnese na kakšnih manjših vrtovih, ampak tam je potrebna še večja previdnost, da zemlji zagotovimo dovolj hranilnih snovi za naslednje leto. 🙂 Torej smo spet pri načrtovanju vrta :p

Naši vrtovi se delijo na več delov. Zato se bom v objavi posvetila načrtovanju številke 1, torej največjega vrta 😉

1. Večji vrt, kjer sadim večinoma rastline za ozimnico in za predelavo ( kumarice, zelje, pesa, korenje,…) tega imenujem kar zimski vrt – cca. 350 m2
2. Vrtiček ob hiši (ograček), ta pa nam služi za sprotno pobiranje zelenjave in skoraj zadostuje v sezonskem obdobju – cca. 40 m2
3. Ter še manjša njiva, kjer raste krompir
4. Rastlinjak

Vse to je potrebno načrtovati, da nas potem naslednje leto ne čaka prav težka naloga 🙂 Lahko bi rekli, da se nam dober načrt kolobarjenja obrestuje za prihodnost 🙂

Zato priporočam dober načrt, ki vključuje kolobarjenje. Pa saj je čisto preprosto, boste videli 😉 V nadaljevanju vam predstavim nekaj idej, ter pokažem kako poteka moje načrtovanje 🙂 Rada rišem na papir, zato vam tako tudi pokažem 😉

Kaj je to kolobarjenje na domačem vrtu?

Jaz rečem kar takole, vsakoletna menjava skupin rastlin ( plod, cvet, list in korenina) po nekem smiselnem zaporedju 😉

Zakaj torej kolobarimo?

• Ker je to dobro za zemljo in njeno rodovitnost
• Manj bolezni in škodljivcev
• Kar pa je najbolj pomembno, da povečamo pridelek, saj so pogoji za rast optimalni

Seveda se tudi brez tega da, ampak v tem primeru je potrebno več časa posvečati zemlji. Več gnojenja, ki spet ne ustreza vsaki zelenjavi vsako leto, nekatere jo imajo premalo, nekatere preveč. Ni pravega ravnovesja in sčasoma lahko pride do izrabe zemlje, kar pa je težko in zamudno popraviti. Prav tako vsakoletno pretirano gnojenje, prinese na vrt večje število škodljivcev, ter raznih bolezni. Tega pa si vsekakor ne želimo.

Kolobarjenje torej spada med dobro načrtovanje vrta.

Kako se tega lotim jaz?

Najprej vedno dobro pregledam načrte prejšnjih sezon, preberem zapise v svojemu Vrtnarskemu dnevniku, si napišem na papir, katero zelenjavo letos posadim na vrt, ter začnem risati. Otroci mi pridno posodijo barvice, ter z menoj še sami kaj narišejo 🙂

Takole je izgledal moj vrt leta 2015. Tu vidite, da ni posebnih gred za cvetnice ( ki so označene z rumeno barvo). Nikoli nisem vedela kaj naj tu zasejem, ker sem vse posadila kar vmes med druge rastline. Po nekaj predavanjih drugih vrtnarjev in malo lastnega raziskovanja, sedaj med rastline, ki jih sadimo in negujemo na dan za cvet štejem tudi:

– brokoli
– fižol za stročje
– grah za stročje
– kumare za vlaganje
– cvetlice in dišavnice

Pri večini tako spodbujamo še več cvetenja. 🙂

Takole nekako pa je bilo leta 2016, to so označeni samo glavni posevki, naprimer med paradižnikom bo rastla tudi solata in kapusnice, med kapusnicami bo rastel grah, nizek fižol in soja,… Vedno izkoristimo vrt in prostor, s tem si tudi medsebojno pomagajo in ščitijo (paradižnik odganja kapusovega belina,bazilika med paradižnikom za boljši okus,korenje in čebula skupaj,…)

Tako pa bo izgledal vrt letos 😉 Le še dobro razporedim zelenjavo v prostore in že sadim 😉

Slika 4 pa nam prikazuje, kako naj bi kolobarjenje izgledalo, premiki vsako leto na drugo pozicijo,…

1. leto je na mestu KORENINA
2. leto je istem mestu LIST
3. leto  CVET
4. leto  PLOD
5. leto pa se tja presadi TRAJNICE

To je kolobarjenje v grobem, znotraj tega pa je potrebno upoštevati tudi dobre in slabe sosede, katera rastlina bo rastla za določeno rastlin ( primer je fižol za kapusnicami- Slika 5.), kdo je velik porabnik hranil in kdo je majhen, da bo le ta rastel za velikim porabnikom, itn,…

Nekaj primerov dobre prakse.

Na Sliki 5 je primer PLOD –> KORENINA

Paprike imajo rade zemljo, ki je dobro pognojena in z veliko hranilnimi snovmi. Korenje, ter čebula pa ne marajo neposrednega gnojenja in je zato super, če jih sadimo v kolobarju za paprikami, ki so bile prejšnje leto tako obilno gnojene.

Torej tu upoštevamo kolobar v grobem, ki je korenina za plodom, ter še znotraj tega kolobarja, da pride korenje na gredo, kjer je prej rastla paprika 🙂

Slika 6 pa je primer, kako lahko za zeljem na gredi sadimo fižol, da vrnemo v zemljo dušik 😉

Za lažje razumevanje skupin, ki jih navajam, si preberite objavo Razvrstitev rastlin po skupinah. 

Prav tako pa vas lepo vabim, da si preberete še ostale objave na blogu

Za več informacij in vprašanja sem na voljo na fb strani Brigitin vrt  in Zmorem domače ali na email: zmoremdomace@gmail.com

Želim vam prav čudovito in pisano načrtovanje vašega vrta ❤

Lep pozdrav

Brigita