Najpogostejše težave na vrtu

Katere so res tiste najpogostejše težave na vrtu in kako se jih rešiti na povsem naraven, kako bi lahko rekla, domač način 😉

Nekaj ste mi jih zaupali vi, z nekaterimi se srečujem tudi jaz.

Na vrtu nas lahko doleti marsikaj, nekaj nam ne zraste tako, kot smo si zaželeli ali pa kar ne dozori do konca. Drugo napadejo različni škodljivci ali bolezni. Potem imamo tu tudi vremenske vplive ( vlaga, pripeka, toča, veter,…) Pa še plevel in polži, ja to spada že v posebno kategorijo. 😛

Ampak ravno tako je tudi v življenju, se borimo, dihamo in živimo, prav tako pa živi naš vrt, pa čeprav obdan s toliko težavami. Ne pozabite, težav je le toliko, kot jih sami vidimo. Včasih zamižim na eno oko, včasih na obe in nadaljujem. Na vrtu preveč uživam, da bi se toliko sekirala ❤

ŠKODLJIVCI

  • POLŽI

Sej ne vem kje začeti 😛

Polži, pravzaprav so lazarji, tisti španski, ki nam delajo težave. Ker so enospolniki, nam vsak izleže več tisoč jajčec. Veste, da kljub soljenju, rezanju na pol, mečkanju,… vsak lazar še vedno izleže svoja jajčeca in skrbi za svoj razplod. Tako, da s tem resnično nismo veliko rešili. Veliko sredstev proti polžem je strupenih za vse druge živali in ljubljenčke, s karenco. Kaj nam pravzaprav naravnega sploh ostane?

Jaz svetujem račke in ročno pobiranje. Kar je pa zelo pomembno, da zamižite na eno oko in jih odmislite. Jaz jih pravzaprav zelo malo vidim 😉

  • LISTNE UŠI

Listne uši mi rade delajo preglavice na špinači, blitvi, fižolu,… Nekaterim pomaga lesni pepel, drugim koprivov čaj, meni pa je pomagalo le to, da sem v tistem času, muhastega vremena, vse sadike imela pokrite s kopreno. V veliko pomoč, predvsem na sadnem drevju, proti ušem, pa nam je bil NEEM tonik, ki je prav tako super za po vrtu. Njihove naravne sovražnice pa so pikapolonice, zato imejte kje v bližini vrta, kakšno hiško tudi za njih 😉

13124727_1799250760302982_298243269241584699_n.jpg

Listne uši na špinači

  • MRAVLJE

Proti mravljam na vrtu, se borim s ekološkim cimetom, zelo zelo pomaga. Mravlje živijo v sožitju z listnimi ušmi, saj se hranijo s sladkorji bogato mano, mravlje pa tako branijo uši, saj si varujejo svoj vir hrane.

  • GOSENICE

Že nekje v aprilu in maju, letajo metulji prvega rodu, ter nato drugo rod julija in avgusta in ta rod je veliko bolj nevaren. Na zelju, ohrovtu,.. nam v enem dnevu naredijo veliko škode. Ena izmed rešitev je ročno pobiranje, smrdi jim tudi paradižnik, zato je super, če raste kje vmes. Pelin jim tudi ne diši. Kot pomoč pa je tudi pelinov poparek in paradižnikova brozga.

  • VOLUHAR

Priznam, da z voluharji težav še nisem imela. Že vsako zimo, prav dobro premislim, kako razporediti rastline, ki mu ne dišijo ( bob, ki naj raste ob meji vrtov, ter česen), ter nekje ob rob posesti posaditi topinambur, ki ga imajo zelo radi in se raje zadržujejo tam, prav tako pa naredimo veliko zatočišč za njegove naravne sovražnike iz zraka ali na tleh. Na vrtu pa je najboljša pomočnica tudi naša muca Maca. Voluharju zelo diši svež gnoj, zato se tudi temu izogibajte. Vedno staran, vsaj eno leto.

  • KRT

Dragega krta jaz ne označujem za škodljivca, ampak je moj prijatelj. Ste vedeli, da kjer je krt na vrtu, da tam ni voluharjev. 😀  Že to je super, poleg tega pa sva zmenjena, da je lahko aktiven na vrtu le jeseni in pozimi. Potem pa se umakne, nekam, kjer je bolj mirno.

Čisto vsaka žival je v našem vrtu z nekim namenom. Mogoče nam česa primanjkuje ali je nečesa preveč in je to idealna hrana za njih. Največja napaka je, da posegamo po kemijskih preparatih, saj s tem res da odstranimo težavo za kratek čas, uničimo pa vse dobro v naših rastlinah in v tleh.  Dolgoročna rešitev in edina rešitev je vzpostavitev ravnovesja na našem vrtu, v našem sadovnjaku, na celotni posesti. TO moramo vzpostaviti in bo škodljivcev občutno manj. Vsak vrt je poseben, vsak izmed nas vrtnari v pogojih, ki so nam dani, ni vedno lahko, ampak rešitev je veliko, le videti jih je potrebno ❤

 

BOLEZNI

NAJPOGOSTEJŠE BOLEZNI:

  1. PLESEN
  2. PEPELASTA PLESEN
  3. RJA

 

Za preprečevanje bolezni je zelo pomembno, da v prvi fazi poskrbimo za zdrava tla in zdrave sadike. Vsaki sadiki, ki jo presadimo na vrt, omogočimo dovolj prostora za njeno rast, tako bo imela dovolj zraka okoli sebe, kar je pomembno, da se okoli nje ne zadržuje vlaga. Točno vlaga je tisti glavni krivec za razvoj plesni. Pri paradižniku, kumarah, krompirju, kapusnicah,… Vse te rastline potem zbolijo in so še večje tarče raznih škodljivcev, ki jih privabimo na vrt.

Rastlinam takoj omogočimo dovolj zračnosti, ter jih zdravimo z domačimi čaji ( rman, koprive, kamilice, njivska preslica…) Mlade sadike pa rajši zamenjamo z drugimi, ter tla dobro razkužimo in počakamo, da se osušijo.

 

 13010640_1789983631229695_2929216035267160603_n.jpg
Jaz prisegam na koprive, namočimo jih v vodo za 24 ur in potem poškropimo po rastlinah. Da bodo naše rastline še bolj krepke in zdrave, to je super tudi kar tako, za preventivo 😉

VREMENSKI VPLIVI

Veter, pripeka, vlaga, dež, toča,…

Na vsakem koncu Slovenije, se srečujemo z različnimi vremenski vplivi. Na Primorskem je huda suša in pripeka, nekje veliko dežja, spet drugje pa veter. Nimamo veliko za storiti proti temu. Nekaj naravnih rešitev ali kot pomoč pri poškodbah pa v nadaljevanju.

Pred vetrom lahko postavimo naravne pregrade, lahko posadimo različna grmovja, kot dolgoročna rešitev, kot kratkoročna pa je lahko visoki fižol, koruza, še najboljše, če fižol raste po koruzi 😉

Če smo na področju, kjer je veliko dežja in je nevarnost, da bi zastajala voda, potem moramo obvezno imeti gredice pod naklonom ali poskrbeti, da se odvečna voda steče po pobočju. Tisti, ki imate vrt na ravninskem delu, pa dvignite gredice za nekaj centimetrov, po potkah pa naj se preliva voda v eno smer.

V primeru hude pripeke in v deželah, kjer je zelo sušno, priporočam setev kam pod senco sadnega drevja, ena izmed idej pa je tudi takšna nižja nepropustna visoka greda, katera ima spodaj postavljene drenažne cevi in preko teh se zaliva to gredo. Zaradi dobrega zadrževanja vlage pa v to gredo priporočam zemljo (Kokosova vlakna), ki jo zmešamo skupaj z domačim kompostom. Tako dobimo rahlo, zračno in zdravo gredico 🙂

Če rastline poškoduje toča, sneg ali slana, je najboljša rešitev ponovno iz domače lekarne. 🙂 Da si rastline čim prej opomorejo, si lahko pomagamo s čaji, v tem vrstnem redu:

1. Čaj iz rmana pomaga zaceliti rane,
2. Čaj iz kopriv bo zagnal njihovo rast
3. Kamiličin čaj in čaj iz preslice pa bo varoval pred napadom glivic

 

Nekaj enostavnih, domačih rešitev, ki so meni ljube. Če še katero pogrešate, mi le javite in z veseljem bom pomagala 🙂 Seveda pa vam vseh teh težavic na vrtu, želim čim manj. ❤

PS: zaradi zanimanja, bom za vsako težavo, naredila svojo objavo, da bo bolj pregledno in v njej bo zbrano večje število naravnih rešitev 😉 vam je to všeč?

Pozdrav,

Brigita

 

 

 

 

 

 

 

2 thoughts on “Najpogostejše težave na vrtu

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s